Перевод: со всех языков на словенский

со словенского на все языки

Со словенского на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

težko življenje

Толкование Перевод

1 hard

1. adjective
1) (firm; solid; not easy to break, scratch etc: The ground is too hard to dig.) trd

2) (not easy to do, learn, solve etc: Is English a hard language to learn?; He is a hard man to please.) težek

3) (not feeling or showing kindness: a hard master.) trd

4) ((of weather) severe: a hard winter.) oster

5) (having or causing suffering: a hard life; hard times.) težek

6) ((of water) containing many chemical salts and so not easily forming bubbles when soap is added: The water is hard in this part of the country.) trd
2. adverb
1) (with great effort: He works very hard; Think hard.) hudo, trdo, dobro

2) (with great force; heavily: Don't hit him too hard; It was raining hard.) močno

3) (with great attention: He stared hard at the man.) nepremično

4) (to the full extent; completely: The car turned hard right.) popolnoma

•

- harden
- hardness
- hardship
- hard-and-fast
- hard-back
- hard-boiled
- harddisk
- hard-earned
- hard-headed
- hard-hearted
- hardware
- hard-wearing
- be hard on
- hard at it
- hard done by
- hard lines/luck
- hard of hearing
- a hard time of it
- a hard time
- hard up
* * *
I [ha:d]
adjective

trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje); economy pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača); grammar trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. — biti prestrog s kom

to be hard upon s.o. — biti komu za petami

to be a hard case — biti zakrknjen

hard of belief — nejeveren

hard to believe — težko verjeten

hard to imagine — kar si kdo težko predstavlja

hard to please — ki se mu težko ugodi

a hard blow — težak udarec, silen udarec

as hard as brick — trd kakor kamen

sport in hard condition — v dobri formi

hard drinking — pijančevanje

hard of digestion — težko prebavljiv

to drive a hard bargain — ne popustiti pri kupčiji

hard facts — neomajna dejstva

hard fare — slaba in nezadostna hrana

hard of hearing — naglušen

hard of heart — trdosrčen

to have a hard head — preudarno razsojati

to have a hard row to hoe — imeti težko nalogo

hard life — težko življenje

hard lines — težko življenje, težko delo, zla usoda

hard liquor — močne (žgane) pijače

hard lot — trda usoda

hard luck — nesreča, "smola"

a hard luck story — jadikovanje

a hard master — strog gospodar

figuratively a hard nut to crack — trd oreh

as hard as nails — žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen

hard rain — močan dež

hard swearing — kriva prisega

a hard saying — težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati

hard times — težki časi

hard task — težka naloga

to try one's hardest — pošteno se potruditi

hard up — na tesnem z denarjem

hard work — trdo, naporno delo

hard worker — priden delavec
II [ha:d]
adverb

trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik

hard at hand — ali hard by — čisto zraven

hard on — ali hard after — tik za

to be hard hit — biti hudo udarjen, prizadet

to be hard pressed — ali to be hard put to it — biti v hudi stiski, biti na tesnem

to be hard up — biti v denarni stiski

to die hard — težko umreti

to drink hard — močno piti

hard earned — težko zaslužen

to follow hard upon — tesno slediti

hard got — težko pridobljen

to look hard at — nepremično koga gledati, z očmi meriti

hard set — v stiski; trmast; negiben

it will go hard with him — slabo mu kaže, trda mu prede

to run one hard — biti komu za petami

hard upon — takoj nato

to try hard — zelo se potruditi
III [ha:d]
noun

British English trda obrežna tla; slang prisilno delo; težava; vulgar tudi hard on — erekcija; plural skrbi

English-Slovenian dictionary > hard
2 bed

[,bi: 'ed,,bi: i: 'di:]
( abbreviation) (Bachelor of Education; a first university degree in education or teaching.) diplomiran pedagog

* * *
I [bed]
noun

postelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga; geology plast, ležišče; gredica; brlog

bed of boards — pograd

to be brought ( —ali put) to bed — roditi

to be confined to one's bed — biti priklenjen na posteljo

early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise — rana ura zlata ura

to get out of the bed on the wrong side — vstati z levo nogo

to go to bed — iti spat

slang go to bed — molči!

hot bed — topla greda, gnojak

to make the bed — postlati posteljo

to die in one's bed — umreti naravne smrti

figuratively narrow bed — zadnje počivališče

bed of sickness — bolniška postelja

as one makes one's bed, so one must lie — kakor si postelješ, tako boš spal

juridically from bed and board — od mize in postelje

bed of roses ( —ali down, flowers) — udobno življenje, dober položaj

to take to bed — bolan leči

bed of thorns — težko življenje, neprijeten položaj

to turn down the bed — pripraviti posteljo za spanje

weary bed — bolniška postelja

to lie in the bed one has made — nositi posledice svojega ravnanja
II [bed]
1.

transitive verb poetically

postlati; posaditi, vsaditi; nastlati (steljo); plastiti; vulgar podreti;

2.

intransitive verb colloquially

leči, prenočiti; zložiti se v plasti

English-Slovenian dictionary > bed
3 millstone

noun

1) (one of the two large, heavy stones used in an old-fashioned mill for grinding grain.) mlinski kamen

2) ((usually with round one's/the neck) something that is a heavy burden or responsibility, and prevents easy progress: He regarded his brother as a millstone round his neck.) kamen

* * *
[mílstoun]
noun

mlinski kamen, žrmelj

hard as the nether millstone — trd ko kamen, neusmiljen

figuratively between upper and nether millstone — med mlinskimi kamni

to have a millstone about one's neck — imeti težko življenje

to see into a millstone — vse spregledati, ironically slišati travo rasti

to weep millstones — jokati brez solz

English-Slovenian dictionary > millstone
4 rub along

intransitive verb pot si utirati, pretolči se, prebi(ja)ti se ( in a difficulty — skozi težavo); zvoziti jo; životariti, imeti težko življenje

I know enough Russian to rub along — znam dovolj ruski, da se sporazumem v tem jeziku

the system still rub alongs along — sistem se še drži

English-Slovenian dictionary > rub along
5 bad

[bæd]
comparative - worse; adjective

1) (not good; not efficient: He is a bad driver; His eyesight is bad; They are bad at tennis (= they play tennis badly).) slab

2) (wicked; immoral: a bad man; He has done some bad things.) slab, grd

3) (unpleasant: bad news.) slab

4) (rotten: This meat is bad.) pokvarjen

5) (causing harm or injury: Smoking is bad for your health.) škodljiv

6) ((of a part of the body) painful, or in a weak state: She has a bad heart; I have a bad head (= headache) today.) bolan

7) (unwell: I am feeling quite bad today.) slabo

8) (serious or severe: a bad accident; a bad mistake.) težak

9) ((of a debt) not likely to be paid: The firm loses money every year from bad debts.) dvomljiv

•

- badly
- badness
- badly off
- feel bad about something
- feel bad
- go from bad to worse
- not bad
- too bad
* * *
I [bæd]
adjective (comparative worse —, superlative worst) slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

bad to beat — težko premagljiv

bad blood — sovraštvo, huda kri

to be in s.o.'s bad books — biti pri kom slabo zapisan

bad egg ( —ali hat, lot) — človek na slabem glasu

bad fairy — zli duh

bad form — neprimerno vedenje

from bad to worse — vedno slabše

to go bad — pokvariti se; propasti, propadati

not half (as) bad — čisto čedno

bad language — zmerjanje, psovke

bad luck — smola

American bad man — razbojnik, bandit

in bad odour — na slabem glasu

not too bad — kar dobro

it is too bad — škoda, preneumno

with a bad grace — nerad

bad ways — razuzdano življenje

bad woman — razuzdanka
II [bæd]
noun

zlo; primanjkljaj, zguba, poguba

to go to the bad — propasti, propadati

to take the bad with the good — sprijazniti se z neprijetnim

to be to the bad — biti na zgubi

English-Slovenian dictionary > bad
6 breath

[breƟ]
noun

1) (the air drawn into, and then sent out from, the lungs: My dog's breath smells terrible.) sapa

2) (an act of breathing: Take a deep breath.) vdih

•

- breathless
- breathlessly
- breathlessness
- hold one's breath
- out of breath
- under one's breath
* * *
[brem]
noun

dih, dihanje, sapa; sapica, pihljanje, pihljaj; vonj; figuratively življenje; odmor; figuratively sled; namig; šepet(anje); mrmranje

above one's breath — polglasno, komaj slišno

to catch ( —ali bate, hold) one's breath — zadržati dih

breath analysis — alkotest

to gasp for breath — sapo loviti

to draw breath — dihati, živeti

to draw the first breath — roditi se, priti na svet

to draw one's last breath — izdihniti, umreti

to knock out s.o.'s breath — presenetiti, osupiti koga

with bated breath — napeto (poslušati)

out of breath — brez sape, zasopel

colloquially keep your breath to cool your porridge — prihrani nasvete zase

that knocks the breath out of me ( —ali takes my breath away) — nad tem mi zastane sapa

to spend one's breath in vain — zaman se truditi

below ( —ali under) one's breath — tiho, šepetaje

the breath of one's nostrils — najljubši; nujno potreben

in the same breath — v isti sapi, hkrati

to save one's breath — ne zapravljati energije

shortness of breath — težko dihanje, sopihanje

English-Slovenian dictionary > breath
7 rugged

adjective

1) (rocky; uneven: rugged mountains.) skalnat

2) (strong; tough: a rugged character; He had rugged good looks; He is tall and rugged.) robat

•

- ruggedly
- ruggedness
* * *
[rʌgid]
adjective (tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figuratively); skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn; American krepak, vztrajen

with rugged kindness — robato, ali prisrčno

rugged features — brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)

rugged individualism — grob (surov, grd, umazan) individualizem

a rugged old countryman — star robat deželan (kmet)

life is rugged — življenje je trdo, težko

English-Slovenian dictionary > rugged
8 working

I [wɜ:kiŋ]
noun

delo, delovanje; obratovanje; poslovanje; funkcioniranje; ustvarjanje; technical pogon, tek (strojev itd.); obdelava, predelava; kopanje, eksploatacija (rudnika); težko delo; borba; vrenje, vretje, fermentiranje

disused working — opuščeni rudniki
II [wɜ:kiŋ]
adjective

ki dela, deluje; deloven; ki je v pogonu (teku, obratovanju)

working capital — obratni kapital (sredstva)

working class — delavski razred

working costs — splošni delovni stroški

working expenses — obratovalni, režijski stroški

working day — delovni dan, delavnik

working drawing architecture gradbeni (stavbeni) načrt (plan)

working hour — delovna ura

working life — vsakdanje življenje

working papers plural delovne osebne listine (zlasti mladoletnikov)

working partner — aktiven družabnik

working power technical zmogljivost

working majority — za delo (diskusijo) zadostna večina

English-Slovenian dictionary > working

См. также в других словарях:

têžek — in težák têžka o tudi ó prid., téžji (é ȃ é) 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel // z izrazom količine izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕd — a o tudi ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pričákati — am dov., pričákajte in pričakájte; pričákala in pričakála (á ȃ) 1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj: odgovora ni pričakal; končno so pričakali prevod te pesnitve / po dolgem čakanju so le pričakali natakarja 2. ostati na kakem mestu do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nameníti — in naméniti im dov. (ȋ ẹ) 1. izraža namen osebka a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregnêsti — gnêtem dov., pregnêtel in pregnétel pregnêtla, stil. pregnèl pregnêla (é) 1. s ponovnim gnetenjem dati določeno obliko, lastnost: pregnesti glino, testo / pregnesti moko z maslom in jajci 2. ekspr. preoblikovati, predelati: pisatelj je dogodek v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šólati — am nedov. (ọ̑) 1. omogočati komu, da (si) načrtno pridobiva znanje, spretnosti: šolati svoje otroke; šolati na svoje stroške; dali so ga šolat v mesto / ekspr. sina šola za zdravnika 2. poučevati koga z namenom, da si načrtno pridobiva znanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕnov — in tŕnjev a o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnov grm; trnova vejica 2. ki je iz trnja: trnov venec; trnova ograja / trnova gošča 3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost; trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenje ◊ rel. trnova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mračíti — ím nedov. (ȋ í) 1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil 2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mučeníštvo — a s (ȋ) 1. rel. značilnost mučenca: priznano mu je bilo mučeništvo / razglasili so ga za svetnika zaradi mučeništva mučeniške smrti 2. ekspr. (dolgotrajno) veliko trpljenje, težko življenje: mučeništvo slovenskega naroda med vojno; sosedom je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peón — a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòkrívda — e ž (ȍ ȋ) dejstvo, da je kdo sokriv: čuti sokrivdo za njeno težko življenje / dokazati sokrivdo; sokrivda pri zločinu … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на словенский

težko življenje

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на словенский

težko življenje

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: